Teme diplomskih nalog pri prof. Žigu Turku

Opomba: Prav nobene potrebe ni, da bi imela tema kakršnokoli zvezo z Opisno geometrijo, po kateri mentorja poznate, ali da se držite govorilnih ur, ki so namenjene le množicam študentov prvega letnika. Primer take teme so npr. intranet podjetja ali njegove spletne strani. Pri nekaterih temah bo somentor Tomo Cerovšek ali dr. Matevž Dolenc.

Upravljanje z znanjem v gradbeništvu in arhitekturi

 

Okolje za internetsko objavljanje v gradbeništvu

Obe zgornji temi sta povezani s projektom SciX Evropske unije. Diplomant bi sodeloval pri izdelavi virtulne knjižnice znanja s področja gradbeništva.

Ekonomika novih tehnologij v gradbeništvu

 

Informacijski portali za gradbeništvo na Internetu

Odkar smo leta 1993 na FGG kot verjetno prvi gradbeniki začeli objavljati na Internetu, se pojavlja vedno več gradbeno obarvanih spletnih strani in tudi za gradbeništvo specializirane vstopne točke - portali. Portale lahko delimo na informacijske - tiste, kjer gradbeni inženir dobi določene informacije, npr. o tem kdo kaj proizvaja, o predpisih in standardih, ekspertih, knjigah ... in na portale, ki omogočajo sodelovanje več podjetij in birojev pri projektiranju. Možna je po ena diploma iz portalov vsakega področja. Diplomant naj bi preiskal Internet in izdelal pregled obstoječih portalov, vsebin, ki so na njih dostopne in funkcij, ki jih ponujajo. Na podlagi naučenega naj bi v katerega od portalov, ki so narejeni na FGG (Connet, itd.) ali drugje v Sloveniji (CGS, Gradbenik, GZS), dodal manjkajočo komponento.

Delo na daljavo in od doma v gradbeništvu

Mentor: izr.prof. dr. Žiga Turk, somentorji: Prof. Janez Duhovnik, Prof. Matej Fischiner, Tomo Cerovšek Zadnja leta se pojavljajo tudi (glej zgoraj) portali, ki omogočajo sodelovanje gradbenikov in arhitektov preko Interneta - predvsem v fazi načrtovanja in planiranja. Izmenjujejo si datoteke, pišejo e-pošto, uporabljajo kamere in mikrofone za video in audio telefoniranje. Da bi to lahko počeli učinkovito, potrebujejo infrastrukturo na spletnih strežnikih. Na svetu je vsaj sto podjetij, ki tako infrastrukturo tržijo. Diplomant naj bi najprej izdelal pregled stanja na tem trgu. Ker pa je malo verjetno, da bi slovenska podjetja projektno dokumentacijo zaupala strežniku v ZDA naj bi diplomant na podlagi na IKPIR razvitih orodij izdelal prototip, ki bi tako sodelovanje omogočal in bi bil prilagojen razmeram v Sloveniji. Prototip bi kasneje lahko uporabili pri predmetu "Računalniško projektiranje konstrukcij" ali v podjetju, kjer se bo zaposlil. Kandidat se bo moral naučiti nekaj programiranja.

On-line gradbišče

Z razvojem internet tehnologije, predvsem omrežne infrastrukture, postaja le ta vse bolj dostopna tudi na gradbiščih. V nekaterih državah po svetu, predvsem v ZDA, so gradbišča že opremljena z daljinsko vodenimi kamerami, brazžičnimi digitalnimi fotoaparati ter internetskim informacijskim sistemom za spremljanje poteka del preko Interneta. Ta način omogoča sprotno spremljanje dogajanja na gradbišču in v primeru nastalih težav lahko strokovnjak predlaga rešitev celo brez obiska gradbišča. Poleg tega se lahko vodi gradbeni dnevnik in knjiga kar na gradbišču ker omogoča investitorju takojšen vpogled na stanje v pisni in slikovni obliki (v obliki posnetkov). Objavljanje preko Interneta pa lahko predstavlja tudi učinkovito promocijo gradbena podjetja in izboljša stik s kupci. Kandidat bi v okviru svojega dela preučil obstoječe rešitve, posebne zahteve za izvedbo in sam načrt opreme On-line gradbišča. V sodelovanju s sponzorjem, ki bi ga predstavljalo eno izmed gradbenih podjetij, pa bi lahko možno rešitev preiskusili na pravem gradbišču.

Računalniški učni pripomočki

Pri nekaterih predmetih študenti že lahko dobite skripta v računalniški obliki, a to niso računalniški učni pripomočki v pravem pomenu besede. To so programi, ob katerih rabi se kaj naučimo, npr. o fiziki, gradbeni statiki, mehaniki, betonu ... Površen pregled, ki smo ga naredili pred leti, je pokazal, da so na univerzah po svetu napisali kar nekaj takih programov, ki pa so pri nas praktično neznani. Diplomant naj bi izdelal pregled tovrstnih programov po področjih gradbeništva. Na trgu so tudi programi, ki omogočajo razmeroma enostavno izdelavo takih programov. Diplomant naj bi enega izbral in z njim obdelal temo s področja npr. računalniške grafike, potresnega inženirstva, linijskih in ploskovnih konstrukcij ipd.

Učenje gradbeništva na daljavo

Propustnost Interneta, ISDN, DSL in kabelski modemi in druga oprema omogoča prenos kvalitetnega videa in zvoka po Internetu. V nalogi naj bi diplomant preskusil, kako predavanja gradbenih vsebin zapisati računalniško, kot kombinacijo zvoka, slike, prosojnic, demonstracij programov itd. Učitelji pričakujemo, da se bomo od tega diplomanta naučili, kako enostavno in poceni pripraviti predavanja, ki si jih bodo lahko študenti (še posebej na izrednem študiju ali na študiju ob delu), lahko udeležili od doma ali iz svoje pisane, ko bodo pač imeli čas. Od kandidata pričakujemo nekaj iznajdljivosti pri rabi audio in video tehnike.

Raba mobilne komunikacijske tehnologije v gradbeništvu

V zadnjih petnajstih letih so verjetno tri tehnični iznajdbe največ prispevale k organizaciji in načinu dela v gradbeništvu - računalnik, fax, ki je omogočil prenos slik in mobilni telefon, ki omogoča živ stik med gradbeniki na gradbiščih in v pisarnah. Zboljševanje hitrosti prenosa po mobilnih telefonskih omrežij pa omogoča, da preko mobilnega ali dlančnega računalnika inženir vstopa do zbirk podatkov v podjetju, pregleduje načrte ... Če pa je v pisarni pa mu morda s pomočjo vdelane video-kamere pokažejo problem na gradbišču ali poškodbo na obstoječem objektu. V diplomi naj bi kandidat obdelal možnosti, ki jih ta tehnologija ponuja. V sodelovanju s proizvajalci strojne opreme in ponudniki mobilne telefonije naj bi nekaj od tega tudi praktično preskusil.

Izposoja inženirskih programov po Internetu

Somentorji tudi avtorji programa, ki bo prilagojen Internetski rabi Številni specializirani računalniški programi, ki jih inženir uporablja, so taki, da jih potrebuje le redko. Da bi bila stvar še hujša, so taki programi praviloma zelo dragi. V zadnjem času se pojavlja možnost, da inženir rabo programa "najame" po Internetu in plače le za vsak zagon programa posebej, morda glede na računalniški čas, ki je bil porabljen, ali glede na velikost problema. Tudi na naši fakulteti smo izdelali nekaj programov, ki bi jih praksi lahko ponudili na tak način. Diplomant naj bi našel orodja, ki omogočajo predelavo programov v obliko, da postanejo primerni za "izposojo" in kak vzorčni program (npr. EAVEK, DIAS ...) tudi zares postavil na Internet v taki obliki.

Strojno učenje od uporabnikov Internetskih storitev

Ko uporabljamo strežnike na Internetu le-ti beležijo, kaj počnemo, kaj nas zanima, kaj iščemo, od kod prihajamo ... Iz teh podatkov se lahko marsikaj naučimo o uporabnikih in tudi o temi, ki je postavljena na Internet. Kar se naučimo od sposobnejšega uporabnika, lahko pomaga manj spretnemu. Odkrijemo lahko pomanjkljivosti informacijskega sistema ali podatke, po katerih uporabniki poizvedujejo, v sistemu jih pa ni. Tako analizo bi s pomočjo diplomanta radi izvedli na servisih, ki jih skupna za gradbeno informatiko objavlja na http://itc.fgg.uni-lj.si/

Predelava aplikacijskega vmesnika portala CONNET po standardih XML

Aplikacijski vmesnik je vmesnik, preko katerega se drugi programi "pogovajajo" z našim programom (podobno, kot je uporabniški vmesnik tisti vmesnik, preko katerega se s programom pogovarjajo ljudje-uporabniki). Pred kratkim so se pojavili standardi, ki te vmesnike opisujejo v jeziku XML in ki za pogovorni jezik uporabljajo jezik XML (glej www.w3c.org). Mreža Evropskih gradbenih portalov Connet - www.connet.org - je okolje, kjer strežniki govorijo drug z drugim. Standardi, po katerih govorijo, so bili izdelani še preden je XML postal aktualen. Diplomant naj bi jih predelal v skladu s standardi XML. Rešitev bi uporabili tudi za povezovanje med slovenskimi gradbenimi portali.

Predelava orodja Woda standardih XML

Enako kot zgoraj, le da gre za orodje za izdelavo zbirk podatkov, ki je opisana na www.ddatabase.com

Barometer rabe informacijske tehnologije

Organizirano uvajanje informatike v podjetja zahteva dobro poznavanje obstoječega stanja v podjetjih in v državi nasploh. V Skandinaviji, Veliki Britaniji in nekaterih drugih državah so izvedli raziskavo "IT Barometer", kjer so merili, kako prisotna je informacijska tehnologija v gradbeni industriji. Diplomant (še bolje dva skupaj) naj bi isto raziskavo izpeljal v Sloveniji - (1) prebral gradivo o tujih raziskavah, (2) priredil vprašalnik, (3) poskrbel za izpolnjevanje vprašalnika po podjetjih, (4) rezultate statistično obdelal in jih primerjal s tujimi. Rezultati bodo imeli pomemben odmev v slovenskem in evropskem prostoru.

Internet kot orodje za prenos inženirskega znanja v prakso

Internet je idealno orodje za prenos inženirskega znanja v prakso, npr. dosežkov, ki jih objavljamo v strokovnih časopisih in revijah, ki pa niso dostopne prav vsem inženirjem v praksi. Na Internet bi bilo treba postaviti zbirko podatkov, ki bi vsebovala članke in poročila. Osvojiti tehnologije za postavitev gradiva na Internet, ki je že v računalniški obliki in gradiva, ki je na papirju. Naloga ni zelo zahtevna.

Digitalizacija gradbene knjige

V skladu z zakonom o graditvi objektov je potrebno na vsakem gradbišču voditi gradbeno knjigo. Vanjo se na osnovi postavk popisa del po izvršitvi vpisujejo: vrsta opravljenega dela, izmere, spremembe, itd., kar vključuje tako numerične, tekstovne in grafične podatke. Ker delo poteka na gradbišču so le ti napisani ročno in ponavadi samo v dveh izvodih. Gradbene knjiga tako vsebuje vsebuje vrsto koristnih podatkov, ki bi utegnili izvajlcu koristiti pri oceni stroškov in terminskega plana ob naslednjem projektu. Diplomant bi okviru svojega dela raziskal imaging rešitve, ki bi omogočale enostavno predelavo gradbenih knjig v digitalno obliko iz ročno napisanih knjig. Digitalizirani podatki bi omogočali učinkovitejši pregled, poleg tega pa bi z uporabo sodobne OCR tehnologije bili sposobni razbrati tudi vsebino po kateri bi bilo moč iskati.

Gradbeni klasifikacijski sistem za slovenski trg

Gradbenik pri sovjem delu pogosto uporablja razne klasifikacije, ki mu olajšajo delo. Podobno kot pri jeklenih konstrukcijah razvrščamo nosilce na semikompaktne, kompaktne, itd se lahko splošno klasificira kakršnekoli opravilo, tip objekta, materiala, proizvoda in podobno. V ta namen se v svetu uporabljajo razni klasifikacijski sistemi. Ti imajo pomembno vlogo pri upravljanju z informacijami v gradbeni industriji, še posebaj pa lahko izboljšajo organizacijo v podjetjih in prenos informacij med sodelujočimi v projektu. V Sloveniji splošno sprejetega klasifikacijskega sistema ni. Diplomant bi v okviru svojega dela raziskal obstoječe klasifikacijske sisteme, njihovo uporabo v gradbeni stroki, prednosti enotnega sistema in nenazadnje poslovenil najbolj ustreznega za slovensko gradbeno industrijo. Potrebno je znanje angleškega jezika.

e-poslovanje in B2B v slovenskem gradbeništvu

E-poslovanje pomeni, da se pravno zavezujoči dokumenti, predvsem ponudbe, predračuni, računi, specifikacije ipd. prenašajo elektronsko. Kot fizične osebe že lahko (doma in po svetu) elektronsko poslujemo s celo množico trgovin in knjigarn. To imenujemo B2C - business to customer - podjetje s stranko. Za gradbeništvo pa bi bila pomembnejša stroritev B2B - business to business - podjetje s podjetjem. Nov zakon o elektronskem poslovanju izenačuje elektronske dokumente s papirnimi, prav tako elektronske podpise z ročnimi. Na ta način so elektronske pogodbe enakovredne papirnim. Diplomant naj bi osvojil znanja s tega področja, standarde, ki nastajajo na področju gradbeništva, preučil v katerih procesih pri načrtovanju ali gradnji bi ta način še posebej pripomogel k učinkovitosti in izdelal kako prototipno rešitev za "svoje" podjetje.

e-poslovanje v upravi

Gradbeništvo je močno povezano z državno upravo - tam dobimo razna dovoljenja, tam nastajajo predpisi, odloki, ureditveni načrti. Po drugi strani je država, npr. DDC, DARS eden od največjih investitorjev. Pretežno pa še vedno posluje na papirju. V diplomi naj bi bili zbrane vse transakcije med gradbenim podjetjem in državo, posebno z upravnimi enotami, ocenjena naj bi bila možnost za digitalizacijo teh postopkov, identificirani obstoječi standardi in, za kak ozek primer, izdelana prototipna reštev.

Druge teme s področja gradbene informatike

Zgoraj so naštete nekatere najbolj aktualne teme na področju, ki se izjemno hitro razvija. Če imate kako svojo idejo, problem, ki je povezan z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, pa zanima vašega štipenditorja ali podjetje, kjer se nameravate zaposliti, se oglasite osebno ali po e-pošti na tozbrisi.zturk@fgg.uni-lj.si.